Mt 17:14-20
14Ko so prišli k množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel pred njim na kolena 15in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo. 16Privedel sem ga že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« 17Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem!« 18Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od tiste ure zdrav. 19Tedaj so se učenci približali Jezusu in mu na samem rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« 20»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« ,
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Mt 17:14-20
Navdih - 2026-08-08 Dnevna molitev
Učenci niso bili zadovoljni, ko jim ni uspelo olajšati trpljenja epileptičnega dečka. Spraševali so se, zakaj so njihove moči manjše od moči njihovega Učitelja. Ti si jim dal odgovor, Gospod. Premajhna vera. Ko danes prihajam k tebi, te prosim, da moja skromna vera ne bi ovirala ne mene, ne tistih, ki pridejo k meni po nasvet.